nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Seveda je tudi ”zunanja“ resničnost sveta ”postavljena v oklepaj“ pri zamejitvi prvotne evidentne gotovosti - ki jo Husserl izvaja s fenomenološko redukcijo, imenovano epoché, tj. vzdržnostjo od presojanja nasebne resničnosti v zavesti danih fenomenov -, namreč z epoché je resničnost sveta ”izključena“ iz polja neposredne gotovosti, vendar se svet v nadaljnjem premisleku, pri ”konstituciji“ transcendentalnih struktur, vrne v to polje kot celota oziroma ”horizont“ vseh dejanskih in možnih intencionalnih vsebin same zavesti - medtem ko božja transcendenca ostaja nepovratno izključena iz fenomenološke evidence: do gotovosti o njej nikakor ne moremo priti zgolj z analizo naših zavestnih danosti (kakor je mislil Kartezij). Husserl je po svojem filozofskem odnosu do bližji Kantu kot Karteziju: Bog ni predmet spoznanja, saj ”absolutno... ostaja izklopljeno iz raziskovalnega polja“ [Husserl, prav tam] - Bog se namreč razodeva človeku le v upanju vere.
.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani