nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Bog je pri Husserlu ”izklopljen“ iz fenomenoloških raziskav - ni sicer ”mrtev“ kot pri Nietzscheju, je pa ”odsoten“; božji obstoj je namreč v fenomenologiji še bolj poudarjeno ”postavljen v oklepaj“ kot obstoj materialnega, zavesti zunanjega sveta. V Husserlovih Idejah naletimo na paragraf z naslovom ”Izklopljena božja transcendenca“ (h 58), kjer Husserl o ”eksistenci 'božje' biti zunaj sveta“ pravi, da je ”v popolnoma drugačnem smislu“ absolutna in transcendentna zavesti, kot je zavesti transcendenten svet [Husserl (1), 191]. Seveda je tudi ”zunanja“ resničnost sveta ”postavljena v oklepaj“ pri zamejitvi prvotne evidentne gotovosti - ki jo Husserl izvaja s fenomenološko redukcijo, imenovano epoché, tj. vzdržnostjo od presojanja nasebne resničnosti v zavesti danih fenomenov -, namreč z epoché je resničnost sveta ”izključena“ iz polja neposredne gotovosti, vendar se svet v nadaljnjem premisleku, pri ”konstituciji“ transcendentalnih struktur, vrne
v to polje kot celota oziroma ”horizont“ vseh dejanskih in možnih intencionalnih vsebin same zavesti - medtem ko božja transcendenca ostaja nepovratno izključena iz fenomenološke evidence: do gotovosti o njej nikakor ne moremo priti zgolj z analizo naših zavestnih danosti (kakor je mislil Kartezij).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani