nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Temu neskončnemu čistemu notranjemu čutenju pač postane predmet, toda nastopajoč tako, da ne nastopi kot dojet, in zato kot nekaj tujega. S tem je navzoče notrinsko gibanje čiste duševnosti <Gemüt>, ki boleče čuti samo sebe, ampak kot razdvojitev; gibanje neskončnega hrepenenja, ki ima zagotovost, da je njegovo bistvo takšna čista duševnost, čisto mišljenje, ki se misli kot posameznost; da je od tega predmeta ravno zato, ker se sam misli kot posameznost, spoznano in pripoznano. Hkrati pa je to bistvo nedosegljivo onstranstvo, ki v zajemanju <Erfassung [pojmovanju]> uide ali je celo že ušlo.“ [prav tam, h 225]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani