nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
je v paragrafu 214 zapisal, da je ”nesrečna zavest <unglückliches Bewußtsein> zavest sebe kot podvojenega, le oporekavega <widersprechend [protislovnega]> bitja“, v naslednjem paragrafu pa je to opredelitev dopolnil:
”Ta nesrečna, v sebi razdvojena zavest mora torej, ker je to oporečje <Widerspruch [protislovje]> njenega bistva sebi ena zavest, v tej eni zavesti imeti tudi drugo in tako iz vsake spet neposredno biti izgnana, vtem ko meni, da je prišla do zmage in do spokoja enotnosti. Njena resnična vrnitev v samo sebe ali njena sprava <Versöhnung> s samo seboj bo predočila dojém <Begriff ['zapopadek', pojem]> duha, ki je oživel in stopil v eksistenco, ker je na njem že to, da je kot ena nedeljena zavest nekaj podvojenega: sama je zrenje enega samozavedanja v drugo, in ona sama je ti obe, in enotnost obeh ji je tudi bistvo; toda ona za sebe si še ni to bistvo samo, še ne enotnost obeh.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani