nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
In kaj pravzaprav vzbuja večje čudenje: da niso našli trupla ali da so šli odpirat grob? Res je čudno, da so žrtvovali svoj čas, samo da bi videli, da tam notri ni nikogar!“ [prav tam, 188]
No, in ta črna parodija se potem nadaljuje z iskanjem ”Najnesrečnejšega“; v poštev pridejo, med drugimi silhuetami: Nioba, ki so ji bogovi pobili otroke, Antigona, ki ni smela pokopati brata,, ki ga je z uljesi in ranami skušal Gospod... na koncu pa srečamo neko ”zamišljeno mladenko, ki jo je izdal njen dragi“ [197], ki pa naj bo ”ponosna, kajti nikoli ni treba biti ponosen na srečo, marveč vedno na nesrečo“ [prav tam]; in prav na koncu tega čudnega spisa nastopi sam Najnesrečnejši, ”apostol tuge, nemi prijatelj bolečine, nesrečni ljubimec spomina, zmeden v svojem spominu na svetlobo upanja...“ [198].
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani