nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Toda glasba, ki se porodi iz žalosti, pravemu filozofskemu ”estetu“ ne zadostuje, zakaj žalost mora biti ”reflektirana“! O reflektirani žalosti je precej govora v prvem delu knjige Ali - ali, kjer so upodobljene tudi njene ”silhuete“, ”vitezi tuge“, melanholični junaki, ki malce spominjajo na starodavne viteze v legendah o Gralu, med njimi pa so se zdaj, v novih časih, znašle tudi ženske, na primer iz Mozartovega Juana in iz Goethejevega . Silhuete tuge se zbirajo v nekakšnem društvu, v ”Društvu reflektirano žalostnih“ [152], kateremu pripada tudi pisec, ki prepričuje člane tega grotesknega društva, da je njegov trud ”v interesu naše skupnosti, ki absolutno vé za eno samo strast, namreč za simpatijo do skrivnosti tuge“ [prav tam].
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani