nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Saj, saj... gotovo je imel tudi slabo vest, pred, pred očetom, pred... toda razlog za zapletanje ni samo v slabi vesti, ampak gre predvsem za nenehno izmikanje vsaki dokončni in trajni opredelitvi, vsakemu jasnemu in razvidnemu sistemu, vsaki ujetosti v občost in univerzalnost: Kierkegaard je želel biti posamičnik tako v odnosu do ljudi kot v odnosu do - in s to svojo držo velja za začetnika eksistencializma -, način ohranjanja posamičnosti pa je videl tudi v nenehnem menjavanju življenjskih vlog, stališč, idej. Po tej značilnosti je soroden svojemu ”estetu“ A-ju, ki v vihravem svobodnjaštvu ne sprejema nobenih družbenih pravil in norm, obenem pa je mislec Kierkegaard prepričan, da duhovna pot navzgor vodi k etični in nadalje prek nje oziroma z njeno ukinitvijo, suspenzom, še k religiozni zavesti. Res ga je težko razumeti!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani