nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Drugače je seveda v romanih z mnoštvom precej enakovrednih oseb, kot na primer pri Balzacu ali, vendar tudi tam pogosto prepoznamo značajske poteze avtorja za enim izmed upodobljenih likov. Če pa imamo le eno samo glavno osebo, ki nas po svojih življenjskih okoliščinah nedvomno spominja na avtorja, tako kot Johannes na Sörena Kierkegaarda - zakaj je tedaj literarni junak po značaju tako zelo drugačen od svojega avtorja? Mar ni to malce čudno?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani