nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Lahko rečemo, da antropično načelo ”stoji ali pade“ skupaj s hipotezo mnoštva vesolij, to pa zato, ker smiselno (netavtološko) razloži dobro ubranost (naravnih konstant idr.) zgolj tedaj, če ”učinek opazovalne selekcije“, ki je bistvo antropične epistemološke zanke, prebira domeno mnogih vesolij ali ”svetov“. V večini vesolij ”multiverzuma“ parametri niso dobro ubrani za nastanek zavesti, zato v njih pač ni opazovalcev, ki bi se čudili dobri ubranosti, mi pa smo ”privilegirani“, saj smo se znašli v takšnem vesolju (med ”nebrojem“ možnih), katerega fizikalni parametri omogočajo zavest, in zato se lahko čudimo njegovi dobri ubranosti... čeprav se pravzaprav ni ničemur čuditi, če sprejmemo antropično razlago. Predpostavljeno število vesolij/svetov sicer ni nujno neskončno, vsekakor pa mora biti zelo veliko, kajti njegova velikost je določena s številom (oziroma domeno) različnih vrednosti, ki bi jih načelno lahko zavzel vsakokratni explanandum, npr.
neka dobro ubrana, ”kontingentna“ fizikalna konstanta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani