Zanj partizanščina ni bila površnik, ki bi ga lahko ob prvi priložnosti slekel ali zamenjal z drugim:
partizanščina je bila njegova eksistenca. In zato s svojimi zahtevami do njega nisem bil samo površen in žaljiv, ampak tudi neveden: človek umazanih rok, kakršen je vsak revolucionar in kakršen je tudi vsak partizan, vendar ne potrebuje očiščenja - temu človeku je potreben dokaz, da je vse, kar je storil, storil z opravičilom, storil v najglobljem sporazumu s skrito naravo zgodovine in sveta.