V današnjem svetu - svetu totalitarizma in svetu političnega pluralizma - mojega glasu ni slišati. Pa ne samo mojega - v tem svetu ni slišati nobenega spontanega glasu in nobenega glasu neformalnih skupin, ki se porajajo ob uradnih institucijah in ki jih zanima predvsem življenjska možnost, ne pa oblast; slišati ni ne ekologov ne feministk ne mirovnikov ne študentov ne umetnikov ne homoseksualcev... Gre torej res za politični pluralizem, vendar za politični pluralizem, v katerem je vloga politike bistveno spremenjena, ker gre pravzaprav za organizacijo in omogočanje vseh človeških moči.