Iz nečesa ohlapnega, a spodbudnega postane nekaj docela problematičnega, predvsem pa nezadostnega. V okviru klasičnega političnega pluralizma si je mogoče glede na dejansko politično razpoloženje našega ljudstva zamisliti ob partiji samo še katoliško politično stranko, to se pravi, ob Partiji še Cerkev. To pa seveda ni pluralizem, temveč dualizem.