Ta dva fanta sta se - povedano najbolj preprosto - uprla humanistični hierarhiji vrednot, po kateri je človek najvišje bitje na zemlji, žival nekaj nižja, rastlina še nižja, medtem ko je kamen brez vrednosti. Terjala sta, da je treba tudi mrtvemu svetu vrniti vrednost živih bitij, svetu v celoti vrniti njegovo svetost. In to ni bila več ideologija, temveč religija, religija v njenem prvobitnem pomenu, religija, se pravi človekova vnovična povezava s svetom; religija celovitosti sveta, v kateri se človek s svojo zavestjo drugosti in drugačnosti čuti kot bistveno pomanjkljivo bitje in se hoče povezati s svetom, s čimer svetu vrača njegov božanski pomen.