Toda o umetnosti ni mogoče govoriti tako pragmatično. Že v okvirih eksistencialnega protislovja, s katerim se ljudje otepamo od začetkov do današnjih dni, je človek z delom svojega bitja nadrejen vsemu konkretnemu. Zato zahteve trenutka, posvetnega ali celo političnega interesa, naj so le-ti postavljeni še tako visoko in v še tako kritičnih trenutkih, lahko odločajo samo o njegovem družbenem in političnem položaju, ne morejo pa odločati o umetnosti.