Po teh kriterijih je krivičen vsem pesnikom, ki se jih je smrt zares dotaknila,, Kocbeku, Strnišu... Po teh kriterijih je Pavčkova poezija, ki je tako izrazito zaznamovana z dejansko smrtjo, brez prave vrednosti in je za le pesnik, ki poje o smrti kot »življenjsko prizadet človek«. Vprašanje je torej: kaj je naravno in zato umetniško?