Dokler se liberalizacija dogaja v imenu Partije, podaljšuje le življenje partije, podaljšuje le obstoj avantgarde, ki že po svoji naravi ne more in noče drugega kot blokirati vse druge družbene moči in je poglavitna ovira dejanske demokratizacije. Ko v imenu Partije sklicuje komuniste, ki delujejo v kulturnih organizacijah, s tem daje partiji pečat kulturnosti, čeprav je v svojem bistvu še vedno antiintelektualna in nekulturna. Ustvarja videz odprtosti, ko je celotna partijska organizacija izrazito avtoritarna, hierarhična, birokratska in netolerantna in se odpira le toliko, kolikor ji je potrebno za avtoritarnost, hierarhičnost, birokracijo in netolerantnost.