je razmaknil njegove ozkosrčne meje, presvetlil njegovo temačno samozadostnost, začel dialog ... Dopustiti moram celo, da razmišlja in čustvuje podobno kot jaz in pri tem meni, da se je dolžan s svojim kulturnim in političnim angažmajem lotiti zla tam, kjer ima najmočnejšo postojanko, v sami partiji. V tem primeru šema, s katero ga obkladam, spreminja svoj značaj, še vedno pa ohranja pečat tragikomične žrtve.