V tej pritlikavi malomeščanski sreči ni celovitega človeka, ni tudi njegovega duhovnega in religioznega bitja, temveč le njegov parcialni posvetni interes, ki ob zagotavljanju zemeljske sreče zanemarja človekovo duhovno avanturo in kar kliče po totalitarni vladavini Babilona, Rima in Moskve. V tej malomeščanski sreči je vsebovan samo vsakdanji kruh in tako malo človekove potrebe po duhovnem in religioznem, da mu jo lahko zagotovi ena sama politična stranka, če ne celo en sam človek, taka ali drugačna karizmatična osebnost, Hitler ali Stalin. Nasprotno pa v celovitem razumevanju človeka kaj takega ni mogoče.