To je zelo točno, vendar samo v primeru, če to vizijo religiozne skupnosti in svobodnega posameznika razumemo marksistično in znanstveno, ne pa religiozno. Še bolj točno pa je, če to vizijo zavrnemo z znano Kardeljevo maksimo, kot je to storil, da sreče ne morejo dati človeku niti država niti politični sistem niti partija, ampak da si lahko srečo ustvari le vsak človek sam, in če pri tem celo predpostavljamo, da prav v tej tiči odpoved totalitarni viziji socializma. Moja razlaga te je prav nasprotna.