Tako sem rekel tedaj in tako mislim tudi zdaj, ker bi bilo vsako drugačno mišljenje le nadutost in nezrelost. Če pa sprejemam partijo, ne vidim nobenega vzroka, da ne bi sprejel tudi nekoliko prenapetih sodb in vedenja njenih reprezentativnih predstavnikov in in da ne bi sprejel tudi nekoliko žolčnega pisanja, trenutno najbolj profiliranega partijskega ideologa, ki ga je duhovno oživljanje slovenskega naroda celo tako pomladilo, da je začel pisati epigrame. Saj me to strinjanje ne more požreti, ampak ostajam ob njem še vedno nekaj drugega in drugačnega od partije, predvsem in samo.