Po eni strani najbrž zato ne, ker v resnici tudi njega samega zanima bolj družbeni obračun kot etika, torej predvsem moč in oblast, po drugi strani zato ne, ker tega in takega posameznika v njegovi življenjski skušnji in na Balkanu res ni, vsaj ne kot poosebljene svobode in dostojanstva. Torej zato ne, ker za tega in takega posameznika nima temelja, na katerega bi ga lahko postavil, in ker - z njim pa najbrž tudi Dobrica - nima neposrednega razmerja z, po katerem bi se lahko kdaj začutil nadrejenega vsemu skupnemu in zgodovinskemu. Tako Dobrica - v svojem najglobljem bistvu marksist - vedno znova stopa na etično območje in ga vedno znova zapušča.