To sta problem krščanstva kot kulturne kategorije in problem avtonomnosti umetnosti. Ne samo svobodomiselni, ampak kar širši krog slovenskih svobodomislecev ima danes o krščanstvu - in o religioznosti nasploh - zelo omalovažujoče mnenje. In samo v okviru tega splošnega mišljenja lahko omalovažujoče piše tudi o Kocbeku kot o na pol religioznem in dovolj zmedenem sanjaču, pogreznjenem v dva tisoč let staro religijo, kar praktično pomeni, da je za krščanstvo nekaj povsem preživelega, neaktualnega in neeksistentnega, skratka nekaj takega, s čimer sodobni in slovenski narod nimata več kaj početi.