Navsezadnje je bil to le podatek več, ki me je pogrel: še pred kratkim, ko so se ljudje v kinu Komuna navduševali nad filmsko Ljubeznijo, ni bilo v vsej Ljubljani niti ene knjižne Ljubezni, Hudodelcev pa ne morem kupiti niti zase. Sklenil sem, da napišem pismo kar na nekaj direktorjev in protestiram zoper njihovo založniško politiko, ker ne ponatiskujejo niti najbolj iskanih knjig. Samo uro pozneje sem zavil v Trubarjev antikvariat, kjer me je pričakalo novo presenečenje in nova jeza: Hudodelcev kot listja in trave!