Če ne transcendiram prav teh predmetov in prav tega sveta, edinega resničnega sveta, transcendenca sploh nima smisla: moj duh in vsi njegovi apetiti so le blodna marnja. Prav zato sem tako neusmiljeno priklenjen k njim, tako nenasitno radoveden, kaj mi v svoji predmetni samostojnosti in drugačnosti pripovedujejo. Transcendentalni vzgib se sproži, ko končno pridemo do sveta takega, kakršen je...