Popoldne pa sem v Nedeljskem dnevniku prebral odgovor enega izmed bralcev na surovosti, ki so si jih privoščili na tvoj račun v prejšnji številki tega lista, torej pismo bralca, ki me je prijetno presenetilo... In prav zaradi tega pisma sem spremenil svojo odločitev, da vnovič pokličem in da pokličem na pomoč še Društvo pisateljev. Razmišljam namreč takole: vse tisto, kar si napisala in zaradi česar se zdaj nad teboj lomijo kopja, je tvoje zavestno dejanje z zavestno mero tveganja, da ne rečem žrtvovanja.