Biti svobodoumen se pravi biti miselno svoboden, odvezan in razvezan, se pravi brez globljih in zavezujočih korenin, brez zavesti o naši dejanski resničnosti, se pravi samovoljno, prosto viseče bitje, ki prej ali slej mora doživeti usodo, kakršno doživljamo danes. In kakršno je bolj kot kdorkoli izmed nas doživel tudi, ki je kljub svoji svobodomiselnosti začutil tudi svojo skrito, zavezujočo naravo in napisal Sonete nesreče. Druga protislovna zadeva je ta, da načete zavezanosti svetu in mrtvega ni mogoče kar oživiti, še manj pa seveda narediti ali celo uvoziti.