To pa pomeni še nekaj drugega: če sprejemamo socializem kot našo splošno družbeno usmeritev, jo torej sprejemamo kot nekaj parcialnega, sprejemamo predvsem kot pripomoček za rešitev družbenih in gospodarskih vprašanj. Ta in tak socializem lahko sprejmemo celo ne glede na to, da se nam prav na družbenem in gospodarskem področju kaže kot neučinkovit, in da ga prakticiramo celo na škodo demokratičnih svoboščin, ki smo jih vajeni in jih ne moremo pogrešati. Toda brž ko spregovorimo o njem še v imenu človekove celote, v imenu duha, mu moramo zameriti, da se nam tako vztrajno ponuja samo v povezavi z religijo ateizma.