Globlja človeška resnica, ki poraja religiozno zavest in polni duhovni prostor, očitno terja še globlje malodušje in ji je potreben še temeljitejši razkroj skupne vere in še hujša stiska. Ta resnica in ta duh, ki sta izrazito osebne narave, se nam pač dajeta šele spričo naše osebne ničnosti, če ne celo smrti. (Ali nismo spletli najtrdnejše religiozne vezi prav v drugi svetovni vojni, ko se je vsak znašel pred obličjem smrti?)