Ostanki naših kolektivnih zavez, katoliške in komunistične, nam očitno ne morejo pri tem prav nič pomagati, saj nam primanjkuje predvsem osebnih odgovorov na zadnja vprašanja človeške eksistence. Globlja človeška resnica, ki poraja religiozno zavest in polni duhovni prostor, očitno terja še globlje malodušje in ji je potreben še temeljitejši razkroj skupne vere in še hujša stiska. Ta resnica in ta duh, ki sta izrazito osebne narave, se nam pač dajeta šele spričo naše osebne ničnosti, če ne celo smrti.