Upirali smo se in upirali, dokler nam ni uspelo. Uspelo pa nam je šele leta 1950, in še tedaj tako, da smo za svoj uspeh plačali visoko ceno: poslej smo životarili v jami na Kodeljevem brez razumevanja in denarja, brez elektrike in vode, skoraj kot zavrženci... In tako se je Slovan, ki je dotlej živel v meni kot otroška želja po odraslosti, moči, uspešnosti, kolektivu in pomembnosti, začel povezovati še z zavezanostjo vsemu mrtvemu, preganjanemu, nezaželenemu, z zvestobo samemu sebi in svojim bližnjim in z uporništvom.