Tako je Srednja Evropa postala, kar je in kar ugotavlja Kundera: negotovost malih narodov med zahodom in vzhodom. Značilnost teh malih narodov v tem neusmiljenem primežu pa je v tem, da je njihov obstoj vsak trenutek vprašljiv, da lahko vsak trenutek izginejo z obličja sveta in da se pripadniki teh narodov te smrtne nevarnosti vsak trenutek tudi zavedajo. Ne opredeljuje jih torej toliko narodna ekspanzija in kolektivna moč kolikor nenehna in neodtujljiva zavest o smrti, torej najavtentičnejša zavest o življenju, ki pripadnike teh narodov nenehoma prestavlja iz površnega območja politike v osebno globino kulture, filozofije, religije in umetnosti.