Vse tisto, kar se je razodelo v nabito polni sejni dvorani Slovenske matice, je bilo namreč na moč žalostno. Vsi štirje slavnostni prispevki, Rebulova tri srečanja s predstavniki italijanske kulture, njegovi ameriški popotni vtisi, Pogačnikova študija o njegovem pisateljskem delu in Rebulovo videnje današnjega slovenstva, so dali slavljencu podobo slovensko omejenega intelektualca. To podobo je mogoče razčleniti takole: Prvič.