Njegova drža ga kljub vsej strasti in asketski predanosti ni pripeljala do žrtve, do žrtvenega jagnjeta, ki bi do kraja opredelilo njega samega in začelo opredeljevati tudi druge. Njegova bistvena potreba pa je bila in ostala: opredeljevati ali biti opredeljen, z žrtvijo doseči v tem razvezanem svetu zavezanost. Pri tem mu je najbrž celo postranskega pomena, kakšna vloga je namenjena njemu, aktivna ali pasivna v obveznem svetu se njegovo strastno poslanstvo prav gotovo ne bi izrodilo v čudaštvo in outsiderstvo.