Tako se mi zdi, da je bila abstinenca drugačne narave: pisatelje je zadržala njihova vzvišena ateistična in svobodomiselna drža, s katero izpričujejo le svojo nezavezanost. To pa je seveda prav tako ideologija, morda še zadrtejša od katolicizma. In to je bilo tudi tisto, kar me je v napol praznih prostorih Društva pisateljev prizadelo.