Tudi na premiero v Križanke nisem šel; šele opolnoči po razbitju predstave sem se pridružil gledališčnikom in kulturnikom v gostilni Pri Mraku in potem poslušal razgrete govorce skoraj neprizadeto, kot da govorijo o nečem, v kar jaz sploh nisem vpleten; le potil sem se, čeprav smo sedeli na razmeroma hladnem vrtu, kot se nisem potil še nikdar dotlej. Morda to moje neobičajno vedenje tiči v moji izraziti potrebi in sposobnosti za poistovetenje s soljudmi. Uredništvo, taka ali drugačna delovna skupina, nogometno moštvo, pevski zbor, likovni krožek ali gledališki ansambel so za to mojo naravnanost kot nalašč: ne povzame me samo delo, povzamejo me predvsem delovni ljudje.