In prav ta moja čustvena prizadetost ob tej tolikokrat pogreti štoriji, ki si je ne znam in ne znam pojasniti, me je napeljala na to, da sploh pišem o teh sodnih papirjih. Topla greda me spremlja že celih dvajset let in že ves čas doživljam prav vse, kar je tako ali drugače povezano s tem škandalom, zelo kontroverzno, meni samemu nerazumljivo. V nekem smislu sem se dramskemu feljtonu odpovedal takoj, ko sem ga napisal; domala tako, kot da sem se s tem gledališkim pisanjem oddolžil le širši kulturniški srenji, v kateri sem tedaj živel, perspektivašem in še posebej, njenemu trpljenju in njenim strastem; kvečjemu še svoji napol uradni ob veznosti, ker sem tedaj pač vodil posle Odra 57, ne da bi bil pri tem vsaj malo izrazil tudi samega sebe.