Zdajšnji obiskovalci literarnih prireditev imajo literaturo za izraz eksistencialnih problemov, ki se dotikajo njihovega osebnega življenja. Bolj kot narodnjaki in lepodušneži so trpini. In to trpini v najboljšem pomenu besede: nikakor ne frustriranci, ki bi se radi z literaturo maščevalno povzdignili nad izprijeni svet, temveč ljudje, ki želijo svojo prizadetost in trpljenje dvigniti v razvidnost in medčloveško solidarnost.