To je filozofija, ki je prva postavila v osrednje gibalo kulturnega, političnega in socialnega življenja osebo, torej posvečeni individualni duh človekovega neposrednega razmerja z, in ki je prva opozorila na nečloveški totalitarizem socializma. Tako preroške in tako mračne napovedi o človekovi usodi v socializmu, v taki ali drugačni obliki državnega socialnega reda, ni pred temi napovedal nihče. Tako do kraja razvite vizije teokracije, se pravi božje vladavine kot merila človeškemu dogajanju, v kateri se uresničuje tako polnost človekove osebe kot nadosebne skupnosti, ni mogoče najti ne v zahodni ne v srednjeevropski literaturi.