Pri tem ne gre pozabiti, da je ruski realistični roman, roman Dostojevskega in tudi glede na avtonomijo posameznika bolj evropski, kot je nemški realistični roman, ki je vračanje v predmeščanski, neformalizirani svet. Predvsem pa ne gre pozabiti, da se je iz Dostojevskega razvila tako imenovana ruska religiozna filozofija, filozofija Vladimirja Solovjova, Leva Šestova, Loskega, V. V. Rozanova, D. S. Merežkovskega in Berdjajeva, ki je prva evropska personalistič na filozofija; najmanj desetletje pred Miguelom Unamunom in nekaj desetletij pred Mounierom. To je filozofija, ki je prva postavila v osrednje gibalo kulturnega, političnega in socialnega življenja osebo, torej posvečeni individualni duh človekovega neposrednega razmerja z, in ki je prva opozorila na nečloveški totalitarizem socializma.