Najbrž so se kar cedili od zadovoljstva in dobrodušnosti, ko so v uvodni sekvenci videli Šiptarja, ki je govoril gladko in pravilno slovenščino, sedel sredi malomeščanskega stanovanja s televizorjem za svojim hrbtom in z ubogljivim otrokom v naročju. To je natančno tisto, kar si želimo! Te južnjaške fante pripraviti do tega, da Šiptar ne bo več Šiptar, ampak.