Tudi ni nič božjega, ampak je vse cesarjevo. In človek ne gradi več božjega kraljestva, temveč babilonski stolp, piri katerem se celo najprijaznejši in najrazumnejši ne razumejo več med sabo. Toda je imel to srečo, da je živel med tistimi redkimi ljudmi, med katerimi še tli ljubezen in ki so se še sposobni kdaj pa kdaj združiti v majhno občestvo, vsaj od predstave do predstave.