In podobno je z vsemi drugimi, katerih religioznih sestavin ni treba še posebej naštevati, saj je med brezverce zapisal celo Schopenhauerja in Nietzscheja, torej duhova, katerih posebnost je prav opredeljenost z in - to velja bolj za Nietzscheja - obsedenost z Jezusom Kristusom; če seveda ne štejemo za nevernost to, da se je imel Nietzsche z vsem svojim delom za Kristusovega tekmeca. Vendar nič čudnega, saj se v tem spisu ne zaveda niti svoje lastne religioznosti. In vendar je strasten privrženec religije, ki je kratko malo ne more zatajiti; resda najbolj razširjene in najbolj neplodne religije, religije človeškega samooboževanja, ki se ne more izraziti ne v molitvi ne v umetnosti, ampak samo v politiki.