Razprave o tem specifičnem kulturnopolitičnem fenomenu se vrstijo na vseh koncih in krajih, celo v Združenih državah Amerike, uprizarjajo se okrogle mize, založniške hiše - zlasti tiste na zahodu - pa so odprte vsakomur, kdor je pripravljen povedati o tem fenomenu kaj novega; Francozi in Italijani so začeli izdajati celo reviji, ki sta posvečeni izključno srednjeevropski tematiki. V vse to pa so se začeli vključevati tudi srednjeevropejci sami, zlasti tisti iz socialističnega bloka, Madžari, in, za katere je oživljanje Srednje Evrope očitno življenjskega pomena. Tako zdaj o Srednji Evropi skoraj ni več mogoče govoriti kot o nemočni kulturi; govoriti je mogoče o njej kot o živem razpoloženju in realnem interesu deset in deset milijonov ljudi, kar - volens nolens - predstavlja tudi realno politično moč.