Tedaj samomor, v katerem ni nič upornega in maščevalnega, nič takega, kar je pri samomorilcih v navadi. Samo življenje, ki mu niti z ljubeznijo ni več mogoče povrniti nekdanje vezljivosti in ki kratko malo ni več privlačno; poslovim se od njega kot od nečesa, kar me prav nič več ne zanima. Morda je to res izvirno, nekoliko bližje konkretni smrti, vendar je preveč enostransko in preveč sebično.