Tega ne bi zapisal, če se ne bi počutil ogroženega, prav nič drugače, kot se počuti. Morala pretežnega dela sodobnikov je namreč prav taka: humanistična morala, po kateri je človek samozadosten in zato tudi svoj lastni cilj; morala samoumevne pravice do polaščanja sveta in svojih bližnjih v imenu uživanja v sebi, morala ljudi, ki jim je za njihovo srečo in zadovoljstvo vse dovoljeno, tudi tisto, kar škoduje bližnjim. To je morala nenehne dezintegracije človeške in narodne skupnosti, saj posamezniki, ki so izbrali le samega sebe in svojo zemeljsko srečo, lahko tvorijo le konfliktno množico.