Zadržuje me prepričanje, da je lahko tako selektiven do ljudi samo Bog: samo njemu, ki ni izpostavljen človeški zmoti in grehu, gre pravica do anateme. Z vsako anatemo - tako mislim - bi pahnil bližnjika v sužnost, v opredeljenost, mu vzel svobodo, dogodivščino in spremenljivost, skratka vse tisto, kar človek v svojem najglobljem bistvu je - možnost, da postane še vse mogoče in nemogoče. Tako je pač zapisano v svetu in zato sploh je sveto.