Ta radikalizem je dolžan samemu sebi, če se hoče še naprej počutiti kot človek, ki mu je zavdano z največjo skrivnostjo človekovega bivanja, s svobodo.
Pač pokončna, odločna drža, ki ji skoraj ni mogoče oporekati. Tudi tvegana in samotna drža, ki mu jo najbrž vsiljuje njegova religiozna opredeljenost s smrtjo, njegovo najljubšo besedo, po kateri vzpostavlja globlje, zavezujoče, ljubezensko razmerje s svetom in z ljudmi in zaradi katere se počuti med sodobniki tako nazarensko užaljenega.