To njihovo prizadevanje je seveda nujno, saj zapolnjuje tudi pomanjkanje liberalistične tradicije, res pa je tudi, da uveljavljanje etničnega kot primarnega o narodu samem še ne pove nič bistvenega. Nasprotno: etnično samo, odtrgano od moralnega in religioznega, utegne postati celo nacionalistična parola, na katero se lahko obesijo in se obešajo celo dobronamerni ljudje, kot se to pogosto dogaja, in še mnogim. Narod ni samo preteklost in sedanjost, temveč predvsem prihodnost.