Ta svoboda je bila za nas vedno nekaj preveč skrajnega, če ne celo pohujšljivega, nekaj preveč razvezanega, da bi si upal katerikoli staviti nanjo. Kaj šele, da bi si jo upal kdo med izzivati in širiti, kot sta počela pri Bakunin in, prvi s trditvijo, da je vsaka oblika nasilja utemeljena v Bogu in da je torej treba v imenu svobode zrušiti najprej, drugi s trditvijo, da je vsako nasilje hudičevo delo in da se mora zato posameznik v imenu svobode obrniti k Bogu. Prav zato je za nas tako neprecenljiva, tako izjemna vloga Kocbeka, ki je kljub zavezanosti Narodu, Cerkvi in Revoluciji skušal ohraniti svobodo in nedotakljivost posameznikove osebe.