Priznam, da sem ves čas pogovora sedel kot na trnih. Spretno smo se sicer izogibali monstrumom devetnajstega stoletja, se pravi razumevanju naroda kot državnosti in konfliktne politične moči, nismo pa prišli do religioznega in etičnega razumevanja naroda, ki sva mu očitno najbližja midva s. To razumevanje, naj je še tako pomembno, je pač intimno naziranje in praktično skoraj neuporabno.